Sestavljanje križank

V osmerosmerki so besede že vpisane v lik in sicer morajo biti prisotne v vseh osmih smereh: vodoravno, navpično ter po obeh diagonalah, seveda naprej in nazaj. Sestavljavec mora poskrbeti, da resnično pokrije vseh osem smeri in da je vsaka beseda vsaj z eno črko pripeta na ostale.

Križanje besed je precej majhno, ponavadi je le okrog 15% takih črk v liku, ki pripadajo več kot eni besedi. Zaradi tega je osmerosmerko precej enostavno narediti, sestavljavec si svoje delo oteži s tem, da besede izbira le iz enega tematskega področja.

Teme za osmerosmerke so lahko sila različne, veliko tem je bilo v preteklosti že uporabljenih: pisatelji, dvatisočaki, živali, rastline, znane osebnosti, itd... Sestavljavec mora tudi paziti, da se kakšna beseda v liku ne pojavi dvakrat. Pri krajših besedah se lahko zgodi, da se zaradi množice črk enaka beseda naključno pojavi še v končni smeri. Reševalec ne ve, katera beseda je prava, kar lahko privede do napačne rešitve.

Osmerosmerko se rešuje tako, da v liku poiščemo in prečrtamo vse navedene besede. Na koncu ostane nekaj neprečrtanih črk, ki brane od leve proti desni ter od zgoraj navzdol tvorijo končno rešitev.

Osmerosmerka pozna več različic, vendar nobena ni bolj priljubljena od klasične. Obstajajo osmerosmerke, kjer je besede treba vpisati v lik, v liku pa imamo samo njihove začetnice. Druga oblika je Križem kražem, ki ga je pri nas objavljal KIH, kjer so začetki besed oštevilčeni, namesto besed pa so zanje navedeni opisi. Ker besede niso vezane na eno temo, morajo biti dolge vsaj 5 črk, delež črk, ki pripadajo več kot eni besedi (križane črke), pa naj bi bil okoli 45%. Pri nekaterih osmerosmerkah manjka v sredini nekaj črk, ki jih je potrebno med reševanjem vpisati, na koncu pa te črke dajo končno rešitev.

Obstaja še nekaj drugih manj razširjenih različic, ki pa so vse variacije kakšne od naštetih vrst osmerosmerk.